Zakaj ŠKD Logatec?
Več kot 10 let izkušenj in rezultatov
Poudarek na sodobnih metodah šolanja in vzgoje
Prilagodimo se posameznemu psu in vodniku
V letu 2009 je v logaški občini na področju kinologije zavel svež veter, tega leta je bilo namreč ustanovljeno Športno kinološko društvo Logatec. Ena glavnih pobudnic in ustanovna članica društva je bila Jasna Šporar, dolgoletna inštruktorica za reševalne pse in vodnica reševalnih psov, ki je v veliki meri zaslužna za obstoj in razvoj društva.
Člane je ob ustanovitvi družila želja po ustanovitvi društva v katerem bi se dobro počutili tako vodniki psov kot tudi njihovi pasji prijatelji. Že vse od začetka se tečajnikom trudimo ponuditi raznolike kinološke dejavnosti pod skrbnim vodstvom dobrih inštruktorjev.
Kako postanete naš član?
Za informacije o tečajih in članstvu smo vam na voljo preko elektronskega naslova info@skd-logatec.net ter telefonske številke 041/580-353.
Letna članarina za leto 2021 znaša 20€, v društvo se lahko včlanite tako, da nam pošljete izpolnjeno pristopno izjavo.
Sodobne metode
Naši tečaji potekajo po metodah pozitivne motivacije. Želimo, da psi v okviru naših tečajev dobijo in ohranijo veselje do dela ter sodelovanja z vodnikom.
Vzgoja psov in vodnikov
V naših tečajih pse (in predvsem vodnike) ne samo šolamo, ampak tudi vzgajamo. Le z vzgojenim psom boste lahko prijetno sobivali doma in na vsakodnevnih aktivnostih v naravi ali mestu.
Tradicija
Naše društvo deluje že več kot 10 let z odličnimi rezultati in zadovoljnimi vodniki in psi. Naš cilj so srečni psi in srečni vodniki!
Kako do nas?
Lokacija vadbišča
Poligon se nahaja v bližini naselja Kalce pri Logatcu. V smeri proti Idriji je poligon na levi strani glavne ceste, cca 1 km po koncu Kalc. Za podrobnejšo predstavo si poglejte Google maps zemljevid.
Koordinate vadbišča: 45.903459, 14.172972
Ugodnosti za člane
10 % popust za nakupe v trgovinah Doget
50% popust na storitve Kinološke Zveze Slovenije
Brezplačna uporaba vadbišča ŠKD Logatec (v času, ko na vadbišču ni tečajev)
ŠKD Logatec vsako leto organizira in izvede nekaj seminarjev s področja šolanja in vzgoje psov. Nekateri izmed seminarjev so za člane društva organizirani povsem brezplačno.
Na telefonsko številko 030/916-651 nas lahko pokličete za brezplačni nasvet glede šolanja in vzgoje psov.
Statut društva
Na podlagi 9. in 13. čl. Zakona o društvih ( Ur.l.RS.ŠT.64/2001-UPB2) je občni zbor društva dne 13.3.2015, sprejel:
STATUT
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(opredelitev)
ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO LOGATEC (v nadaljevanju besedila društvo) je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz veljavnih predpisov in pričujočega statuta ter je vpisano v register društev.
Društvo je prostovoljna, samostojna, nepridobitna, javna, športna, humanitarna in strokovna organizacija, v katero se združujejo občani z namenom organiziranega in strokovnega opravljanja kinološke dejavnosti, ki je opredeljena s tem temeljnim aktom.
Temeljni akt (v nadaljevanju statut) je usklajen z Zakonom o društvih in s pravnim redom Republike Slovenije.
2. člen
(vsebina)
S tem statutom se določijo:
• ime in sedež društva,
• način zagotavljanja javnosti dela,
• namen, naloge in cilji društva,
• način in pogoji včlanjevanja in prenehanje članstva v društvu,
• organi, njihovo delovno področje in njihova medsebojna razmerja,
• sestava organov in število njihovih članov,
• način volitev članov organov, njihova razrešitev in mandatna doba,
• oblike dela organov,
• način sodelovanja z drugimi sorodnimi organizacijami,
• pravice in dolžnosti članov društva,
• pravice in dolžnosti organov društva,
• odgovornost članov in organov društva,
• viri finančnih in materialnih sredstev,
• finančno in materialno poslovanje društva in način opravljanja nadzora nadrazpolaganjem s temi sredstvi in premoženjem društva,
• zastopanje društva,
• način sprejemanja sprememb in dopolnitev statuta,
• način prenehanja društva in razpolaganje z njegovim premoženjem v takem primeru.
3. člen
(ime, sedež)
Društvo se imenuje "ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO LOGATEC ". Sedež društva je v Logatcu.
Območje delovanja društva je Republika Slovenija.
4. člen
(simboli, oznake)
Društvo ima svoj znak, zastavo, žig in značko.
Znak društva je okrogle oblike. V sredini znaka je pes, ki sedi in ima okoli vratu ovratnico z okroglim obeskom. Na njegovi levi strani je rumeno kolo, ki simbolizira furmansko kolo kot simbol Logatca. V ozadju so reka, zelene ravnice in nebo. Obroba znaka je rjave barve, znotraj rjave obrobe je moder napis ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO LOGATEC.
Zastava društva je modre barve in z društvenim znakom v sredini.
Društvo ima žig okrogle oblike s premerom 15 - 30 mm in z besedilom ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO LOGATEC. Znotraj kroga je shematiziran znak društva (s sedečim psom in kolesom ter z reko, ravnico in nebom v ozadju.)
Žig je črne ali modre barve in je lahko oštevilčen.
Pristojnost uporabe žiga ima predsednik in osebe, ki jih predsednik za to pooblasti.
Značka društva je enaka žigu društva. Znak društva je na prvi strani članske izkaznice.
5. člen
(povezovanje)
Društvo je član Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS). Društvo se lahko povezuje s sorodnimi organizacijami oziroma se včlani v zveze ali združenja doma ali v tujini, pod pogojem, da dejavnost te organizacije ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije, KZS ali Mednarodne kinološke zveze ( v nadaljevanju FCI ). O tem odloča Upravni odbor društva.
6. člen
(uresničevanje pravic članstva)
Člani društva uresničujejo svoje pravice in obveznosti na skupščini društva, sejah Upravnega odbora, strokovnih organov, Nadzornega odbora in v območnih skupinah društva. V KZS in v drugih kinoloških organizacijah uresničujejo člani društva svoje pravice neposredno ali preko izvoljenih delegatov društva.
7. člen
(načelo javnosti)
Delo društva in njegovih organov je javno. Obveščanje članov poteka prek sredstev javnega obveščanja, na sejah društva,preko sodobnih komunikacijskih poti, preko uradne spletne strani društva, z izdajo internega glasila društva, s pravico do vpogleda v zapisnike organov ter druge akte društva, s publicistično dejavnostjo ter z drugimi obvestili. Širša javnost se o delu društva lahko seznani preko uradne spletne strani društva, organiziranih okroglih miz, tiskovnih konferenc, vabil zainteresiranih predstavnikov na javne seje in z udeležbo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov društva.
Za zagotovitev javnosti dela in za točnost informacij je odgovoren predsednik. Predsednik lahko pooblasti drugega člana za stike z javnostmi, ki odgovarja za resničnost in pravilnost navedenih podatkov.
8. člen
(osebni in drugi podatki)
Osebni in drugi podatki o svojih članih, ki jih slednji dajejo društvu prostovoljno, se hranijo v arhivu društva, ter se jih lahko uporablja samo za namene, za katere so bili zbrani. Šteje se, da je oseba postala član društva, ko podpiše pristopno izjavo, iz katere je razvidno, da po lastni volji želi postati član društva in sprejema pravila, ki izhajajo iz tega statuta in drugih aktov društva. Enako velja za podatke, ki nastajajo v samem društvu; o njihovi uporabi odloča predsednik. Osebni podatki članov se uporabljajo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
9. člen
(odgovornost)
Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Za zakonito poslovanje odgovarja predsednik društva.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi odgovorne osebe društva, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje ali preprečile povečanje premoženja društva, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati sprejetih obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.
II. NAMEN IN NALOGE DRUŠTVA
10. člen
(namen)
Namen društva je z združevanjem članov dvigovati in širiti kinološko kulturo ter uresničevati kinološko dejavnost, povezovati lastnike in ljubitelje psov, prispevati k boljšemu in lažjemu sobivanju ljudi in živali.
Cilj vseh izobraževanj, tečajev in združevanj je imeti socializirane, miroljubne in vzgojene pse, ozaveščenein odgovorne lastnike in vodnike psov, ki skrbijo za svoje pse, njihovo dobrobit in zdravje ter, ki odgovorno skrbijo za boljše in lažje sobivanje ljudi in živali, za okolico in naravo.
11. člen
(nepridobitne dejavnosti)
Glavna dejavnost društva je ukvarjanje in delo s psi in njihovimi vodniki.Svoj namen društvo uresničuje predvsem z naslednjimi nepridobitnimi dejavnostmi:
• spodbujanje razvoja kinologije kot strokovne discipline, ki temelji na dosežkih sodobne kinološke in etološke znanosti, razen poslušnosti, obrambe in sledi po programu IPO (v nadaljevanju IPO),
• spodbujanje strokovnega izpopolnjevanja članov društva, razen po programu IPO,
• strokovno usposabljanje vodnikov psov, razen po programu IPO,
• izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
• vzgoja in šolanje psov za potrebe članov; na prošnjo pa tudi za nečlane in sicer šolanje za športne dejavnosti, za spremljanje, reševanje, pomoč invalidom, slepim ali drugače prizadetim osebam, razen po programu IPO,
• spodbujanje aktivnosti za lažje in boljše sobivanje ljudi in živali,
• spodbujanje športnih aktivnosti, kjer sodelujejo ljudje in psi, razen po programu IPO,
• spodbujanje razvoja terapije z živalmi,
• spodbujanje razvoja terapije živali,
• ustvarjanje materialnih pogojev za razvoj kinološke dejavnosti društva,
• skrb za premoženje, za objekte v upravljanju, za vzdrževanje naprav in opreme, rekvizitov in drugo lastnino društva,
• zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah – Enota reševalnih psov,
• dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organov – delovanje Enote reševalnih psov, delo skupine s terapevtskimi psi,
• izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije,
• spodbujanje in širjenje raziskav ter izobraževanj na področju reševanja in terapije ter aktivnosti z živalmi na vseh ravneh v Sloveniji,
• informiranje in svetovanje za javnost, predavanja, prikazi,
• izdaja biltena in drugih strokovnih publikacij,
• priprava in urejanje spletne strani na medmrežju,
• prirejanje strokovnih posvetovanj, okroglih miz, pogovorov, izobraževanj, predavanj, ekskurzij s področja kinologije, razen po programu IPO,
• organizacija mednarodnih, državnih in drugih tekmovanj, razen po programu IPO,
• skrb za razvoj kinoloških dejavnosti za posamezne pasme psov, razen po programu IPO,
• organizacija seminarjev, predavanj, ekskurzij, izobraževanj in podobno za področje šolanja reševalnih psov,
• organizacija seminarjev, predavanj in tečajev šolanja psov in drugih živali, razen po programu IPO,
• organizacija preizkusov znanja vodnikov in psov, razen po programu IPO,
• organizacija kinoloških prireditev, razen po programu IPO,
• širjenje in propagiranje kinologije v sredstvih javnega obveščanja,
• organizacija predstavitev svoje dejavnosti širši zainteresirani javnosti,
• izdaja strokovnih publikacij,
• organizacija in sodelovanje pri aktivnostih terapije z živalmi,
• organizacija in sodelovanje pri aktivnostih terapije živali,
• skrb za pospeševanje interesov zaščite živali,
• spodbujanje športnega udejstvovanja s psom,
• spodbujanje aktivnega preživljanja časa v naravi,
• dajanje pobude in predlogov za obravnavo in reševanje strokovnih vprašanj s področja kinologije,
• skrb za usposabljanje vodnikov in psov za izvajanje iskanja pogrešanih v ruševinah in na drugih terenih,
• skrb za povezavo z Upravo za zaščito in reševanje, Ministrstvom za obrambo, Gorsko reševalno službo, organi za notranje zadeve in z drugimi reševalnimi organizacijami doma in v tujini,
• spodbujanje sodelovanja z ostalimi društvi, ki se ukvarjajo s kinološko dejavnostjo, humanitarno dejavnostjo reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter društvi s podobnimi dejavnostmi,
• pospeševanje dela z mladimi,
• izvajanje drugih nalog, ki so neposredno povezane z namenom in dejavnostmi društva.
12. člen
(pridobitne dejavnosti)
Za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti bo društvo izvajalo naslednje pridobitne dejavnosti:
96.090 -Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene, od tega dresiranje hišnih živali. V sklopu tega se društvo ukvarja z odpravo strahu pred psom, šolanjem hišnih živali, individualnim programom dela s posamezniki, ki želijo odpraviti strah pred psi in ustrezno predhodno malošolsko in osnovnošolsko izobraževanje domačih živali (predvsem psov)in njihovih lastnikov/vodnikov.
85.510 - Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije:
• izobraževanje vodnikov/lastnikov mladih psov ter vodnikov in lastnikov odraslih psov na področju agility-a B-BH, RO,..
• preverjanje, vzdrževanje oziromavišanje kvalitete usposobljenosti izučenega kadra in delovanje reševalnih parov z organizacijo izobraževalnih seminarjev, strokovnih predavanj, preverjanj na občinski, regionalni, državni in mednarodni ravni,
• vse dejavnosti, ki so potrebne za agility in RO,
• vse dejavnosti, ki so potrebne za šolanje vodnikov/lastnikov mladih in odraslih psov,
85.590 - Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje od tega izobraževanje, neopredeljivo po ravni ISCED, izobraženja s področja kinologije, kot je terapija, šolanje in uporabo psov za reševanje, vzgoja in izobraževanje na področju ozaveščenega ravnanja z živalmi,..
93.110 - Obratovanje športnih objektov, od tega dejavnosti odkritih in pokritih športnih objektov za najrazličnejše športe, s sedeži za gledalce ali brez, pokritih objektov in ostalih prostorov,ki so namenjeniza izvajanje dejavnosti, kot je:
• vzgoja in šolanje ter treninge za reševalne pse in agility,
• organiziranje športnih dogodkov v lastnih športnih objektih: izvajanje izpitov, izobraževanj, tečajev (vse s področja kinologije)
• upravljanje in zagotavljanje osebja za obratovanje teh objektov.
93.120 - Dejavnost športnih kljubov, natančneje:
• dejavnost športnih klubov, ki omogočajo svojim članom, tako amaterjem kot poklicnim športnikom, da se ukvarjajo s športom: usposabljanje članov na tekmovalnem in humanitarnem področju v kinoloških panogah.
93.190 - Druge športne dejavnosti, natančneje:
• organiziranje in promocija kinoloških panog, s športnimi objekti ali brez njih,
• dejavnosti samostojnih športnikov, sodnikov, časomerilcev idr.,
• dejavnosti povezane s promocijo športnih dogodkov iz kinoloških panog,
• dejavnosti bivališč za druge tekmovalne živali od tegabivališča za pse,
• dresiranje psov.
94.999 - Dejavnosti drugih nerazvrščenih dejavnosti, natančneje:
• subvencioniranje s strani članskih organizacij: sodelovanje, povezovanje in posledično subvencioniranje ERPS preko KZS.
58.110 - Izdajanje knjig, od tega: izdajanje knjig, brošur, prospektov in podobnih publikacij, tudi slovarjev in enciklopedij - vse s področja kinološke dejavnosti:
• izdajanje atlasov, zemljevidov, načrtov ipd., - vse s področja kinološke dejavnosti
• izdajanje knjig na zvočnih medijih - vse s področja kinološke dejavnosti
• izdajanje publikacij na disketah in laserskih in podobnih ploščah – vse s področja kinološke dejavnosti
• izdajanje knjig na internetu – vse s področja kinološke dejavnosti
58.190 -Drugo založništvo, od tega- izdajanje, tudi na internetu – s področja kinologije:
• katalogov,
• fotografij, gravur, razglednic,
• voščilnic,
• obrazcev,
• plakatov, posterjev, reprodukcij umetniških del,
• reklamnega materiala,
• drugega tiskanega gradiva,
• spletno objavljanje statističnih in drugih podatkov – s področja kinologije
82.300 - Organizacija razstav, sejmov in srečanj, od tega:
organiziranje kinoloških razstav, sejmov kinološke opreme, srečanj kinologov oziroma srečanj lastnikov določenih pasem iz raznih kinoloških panog, tudi z zagotavljanjem osebja za izvedbo in opremljanjem prostorov.
Društvo opravlja navedene pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon in le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva. Sredstva, pridobljena z opravljanjem pridobitne dejavnosti, se porabijo za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v 11. členu tega statuta.
III. ČLANSTVO
13. člen
(članstvo)
Članstvo v društvu je prostovoljno in osebno.
Član društva lahko postane vsaka fizična oseba in pravna oseba, ki se ravna po statutu in izrazi željo postati član. Pravna oseba lahko sodeluje preko pooblaščene osebe. Vsaka pravna oseba ima lahko eno pooblaščeno osebo, ki jo zastopa pri upravljanju društva. Pooblaščeno osebo določi pravna oseba sama.
Vsi člani delujejo v društvu pod enakimi pogoji.
Kdor želi postati član društva mora Upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva, se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva in plačal članarino.
Pravna oseba izkaže voljo za včlanitev z veljavnim aktom, oziroma sklepom pravne osebe. O vstopu pravne osebe v društvo odloča Upravni odbor društva. V društvo se ne morejo včlaniti pravne osebe, katerih delovanje bi lahko škodovalo ugledu in obstoju društva.
Član društva lahko pod enakimi pogoji postane tudi tuj državljan. Ob včlanitvi mladoletnika do dopolnjenega 7. leta starosti v društvo podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik. Mladoletnik, ki je starejši od 7 let in mlajši od 15let ob včlanitvi podpiše pristopno izjavo sam, pred vstopom v društvo pa mora predložiti še pisno soglasje zakonitega zastopnika. Pravice in obveznosti mladoletnikov do 15. leta starosti in oseb, ki nimajo popolne poslovne sposobnosti, so enake kot iz 17. in 18. člena razen, da ne volijo in niso izvoljeni v organe društva.
14. člen
(sprejem in odklonitev članstva)
O sprejemu v članstvo odloča Upravni odbor v roku 30 dni od prejema pisne pristopne izjave in plačila članarine. V kolikor se Upravni odbor v zgoraj navedenem roku ne sestane, se članstvo v društvo avtomatsko sprejme.
Članstvo se lahko odkloni osebam, ki s svojim delovanjem škodijo ugledu kinologije in delujejo proti interesom društva.
O odklonitvi je potrebno kandidata pisno obvestiti v roku 30 dni od obravnave njegove pristopne izjave z navedbo bistvenih razlogov. Zoper zavrnitev se lahko kandidat pritoži v 30. dneh od prejema obvestila na Občni zbor. Odločitev Občnega zbora je dokončna.
15. člen
(izkazovanje članstva)
Članstvo se izkazuje z veljavno člansko izkaznico potrjeno s strani društva, v kateri je nalepljena znamkica KZS (ali društva) za tekoče leto. Član po plačani članarini prejme znamkico najkasneje v roku 30. (tridesetih) dni po pošti ali osebno na sedežu društva. Članska izkaznica ni veljavna, če znamkica KZS (ali društva) ni prilepljena.
16. člen
(tipi članstva)
Društvo ima redne, podporne in častne člane.
Redni člani so vsi, ki podpišejo pristopno izjavo in plačajo članarino za tekoče leto. Redni člani imajo vse pravice in obveznosti, določene v 17. in 18. členu.
Podporni člani so člani društva, ki plačajo podporno članarino, ne opravljajo pa dela v društvu in nimajo pravice voliti in biti voljeni v organe društva.
Častni član društva lahko postane fizična oseba ali pravna oseba, ki se je s svojim delovanjem izkazala na področju kinologije ali oseba, ki je veliko prispevala k delovanju društva. Častnega člana na predlog Upravnega odbora potrdi Občni zbor društva. Častni član prejme ob podelitvi ustrezno listino in ne plačuje članarine, ima pa enake pravice in obveznosti kot redni člani.
17. člen
(pravice članov)
Pravice članov društva so:
• da sodelujejo pri delu društva,
• da volijo in so izvoljeni v organe društva,
• da sodelujejo in odločajo o organizaciji in razvoju društva,
• da sodelujejo na prireditvah in zastopajo društvo na prireditvah v Sloveniji ali v tujini,
• da dajejo predloge organom društva pri delu in izpolnjevanju nalog,
• da kot voljeni ali imenovani predstavniki delujejo v organih KZS,
• da so obveščeni o delu in dejavnosti društva in KZS,
• vpogled v finančno materialno poslovanje društva,
• da se udeležujejo strokovnih srečanj ali prireditev, ki jih organizira društvo, KZS ali mednarodna kinološka združenja,
• da sprejemajo nagrade in pohvale za dosežene uspehe in delo v društvu,
• da zahtevajo strokovno pomoč na vseh področjih kinološke dejavnosti,
• da uporabljajo objekte, naprave in opremo društva,
• da koristijo ugodnosti, ki jih prinaša članstvo v društvu,da postavljajo vprašanja organom društva in nanje dobijo odgovore.
18. člen
(dolžnosti članov)
Dolžnosti članov društva so:
• da razvijajo in uveljavljajo kinološko dejavnost in kulturo,
• da s svojim ravnanjem in nesebično pomočjo prispevajo k dobremu in h konstruktivnemu delu in razvoju društva,
• da odgovorno opravljajo naloge določene z delovnim načrtom društva, njegovih organov upravljanja ali strokovnih organov,
• da odgovorno opravljajo voljeno ali imenovano funkcijo v organih društva in KZS,
• da spoštujejo določila statuta in drugih aktov društva ter KZS, se po njih ravnajo in se zavzemajo za njihovo uresničevanje,
• da pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva,
• da prenašajo izkušnje in znanje na druge člane društva
• da redno plačujejo članarino,
• da v primeru spremembe naslova, le-tega čim prej javijo društvu,
• da varujejo ugled društva in društveno premoženje ter opuščajo vsako ravnanje, ki bi utegnilo škoditi društvu,
• da opravljajo druge naloge, ki jih določijo organi upravljanja ali strokovni organi.
19. člen
(prenehanje članstva)
Članstvo v društvu preneha:
• s prostovoljnim izstopom, kadar član poda Upravnemu odboru društva pisno izjavo,
• s črtanjem iz evidence, zaradi neizpolnjevanja obveznosti in neplačila članarine,
• z izključitvijo na podlagi sklepa Disciplinske komisije,
• s smrtjo člana,
• s prenehanjem delovanja društva.
Član izstopi iz društva prostovoljno na podlagi pisne izjave.
Črtanje člana iz evidence je upravičeno, kadar posamezni član za tekoče leto (kljub opominu) ne plača članarine do zadnjega dne marca v tekočem letu. Članstvo v takem primeru preneha v tistem letu, za katero ni bila plačana članarina. Sklep o črtanju sprejme Upravni odbor.
Izključitev iz društva je upravičena, če član krši določila statuta in norme kinološke kulture. O izključitvi člana iz društva odloča Disciplinska komisija s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom. S sklepom Disciplinska komisija seznani Upravni odbor, ki sklep izvrši.
Član, ki mu preneha članstvo v društvu iz katerega od zgoraj navedenih razlogov, je dolžan izpolniti vse obveznosti do društva, ne glede na prenehanje članstva.
S prenehanjem članstva prenehajo tudi vse funkcije in pravice v društvu.
20. člen
(izključitev člana)
Zoper sklep Disciplinske komisije, Upravnega odbora ali zastopnika društva ima član v roku 30 dni pravico do pritožbe na Občni zbor. Občni zbor mora pritožbo obravnavati na prvi sklicani redni ali izredni seji in o njej odločiti.
Izpodbijanje odločitve organov društva pred sodiščem ni dopustno, če ni bila vložena pritožba na Občni zbor.
IV. ORGANIZACIJA DRUŠTVA
21. člen
(organi društva)
Društvo ima organe upravljanja in strokovne organe.
Organi upravljanja so:
• Občni zbor
• Upravni odbor
• Nadzorni odbor
• Disciplinska komisija
Strokovni organi so stalne in občasne komisije.
Mandatna doba voljenih funkcionarjev in organov upravljanja društva je štiri (4) leta.
Člani društva, ki so bili izvoljeni v Upravni ali Nadzorni odbor društva, morajo o morebitnem odstopu pisno obvestiti Upravni in Nadzorni odbor društva vsaj tri mesece pred odstopom, razen v primeru višje sile, bolezni ali drugega opravičljivega razloga.
22. člen
(občni zbor)
Občni zbor je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani. Občni zbor je redni (letni), volilni (vsake štiri leta) ali izredni.
Redni letni Občni zbor skliče predsednik enkrat na leto. Redni volilni Občni zbor skliče predsednik vsako četrto leto. Sklic Občnega zbora z dnevnim redom mora biti javno objavljen najmanj sedem dni pred dnevom, za katerega je sklican.
Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica vseh članov. Mladoletne člane do petnajstega (15.) leta na Občnem zboru zastopajo njihovi zakoniti zastopniki. Če ob predvidenem začetku Občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 30 (trideset) minut, nato je Občni zbor sklepčen, ne glede na število prisotnih članov.
Sklepi se sprejmejo z večino glasov navzočih članov.
O zasedanju Občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja. Seznam prisotnih je obvezna priloga zapisnika.
Volitve organov društva, določenih s tem statutom, so javne, če Občni zbor ne odloči, da so volitve tajne.
Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler Občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva in drugih organov Občnega zbora. Delovno predsedstvo sestavljajo 3 (trije) člani: predsednik in 2 (dva) člana. Nato se izvoli še zapisnikarja ter 2 (dva) overovatelja zapisnika.
23. člen
(naloge Občnega zbora)
Občni zbor:
• sklepa o dnevnem redu,
• sprejema statut in druge akte ter odloča o spremembah in dopolnitvah,
• sprejema smernice za delo društva ter delovni program,
• sprejema letne delovne načrte društva in njegovih organov,
• razpravlja in sprejema poročila o delu Upravnega odbora, Nadzornega odbora in Disciplinske komisije,
• razpravlja o finančnem načrtu in letnem poročilu ter ju sprejema,
• voli in razrešuje predsednika društva, člane Upravnega odbora, Nadzornega odbora in Disciplinske komisije,
• razpravlja o delu in poročilih voljenih ali imenovanih predstavnikih društva v KZS,
• določa oblike društvenega povezovanja v državi in v tujini,
• rešuje pritožbe na sklepe Upravnega odbora in Disciplinske komisije,
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
• razpravlja in sklepa o prenehanju društva,
• opravlja druge naloge, določene s tem statutom in z drugimi akti društva.
24. člen
(izredni Občni zbor)
Izredni Občni zbor lahko skliče predsednik po sklepu Upravnega odbora, na zahtevo Nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni Občni zbor najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel tako zahtevo. Če Upravni odbor izrednega Občnega zbora članov ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red. Sklicatelj izrednega Občnega zbora je dolžan pripraviti tudi gradivo in ga vročiti članom najmanj deset dni pred dnevom, za katerega je sklican.
Izredni Občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.
25. člen
(odločanje o prenehanju delovanja društva)
Če se na Občnem zboru odloča o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj (2/3) dve tretjini navzočih članov in da Občnemu zboru prisostvuje najmanj polovica vseh članov.
26 . člen
(upravni odbor)
Upravni odbor je izvršilni organ Občnega zbora in ima najmanj 3 (tri) in največ 9 (devet) članov. Upravni odbor opravlja organizacijska, upravna, administrativna, strokovno-tehnična dela ter uresničuje sklepe Občnega zbora. Predsednik upravnega odbora je predsednik društva.
Člane Upravnega odbora voli Občni zbor za dobo 4 (štirih) let, z možnostjo večkratne ponovne izvolitve.
Predsednik društva določi namestnika, ki ga nadomešča v času njegove odsotnosti.
Upravni odbor izmed članov imenuje tudi predsednike stalnih in občasnih komisij.
Seje Upravnega odbora sklicuje predsednik po potrebi, na pobudo članov Upravnega odbora ali Nadzornega odbora, najmanj pa vsake tri mesece.
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, odloča pa z večino glasov vseh prisotnih članov.
Glasovanje je praviloma javno, razen če Upravni odbor pred posamezno odločitvijo ne sklene drugače.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren Občnemu zboru.
27. člen
(naloge upravnega odbora)
Upravni odbor:
• vodi delo društva med dvema Občnima zboroma,
• pripravi predlog letnega delovnega načrta in finančnega načrta društva,
• imenuje predsednike in člane stalnih in občasnih komisij,
• obravnava in sprejema poročila stalnih in občasnih komisij,
• odloča o sprejemu novih članov,
• skrbi za administrativno in finančno poslovanje in upravlja z društvenim premoženjem,
• koordinira delo društva z delom KZS, drugih kinoloških društev, strokovnih in znanstvenih združenj, ustanov in organizacij,
• določa svoje predstavnike za organe KZS, ki so v te izvoljeni ali imenovani,
• sklicuje redni, volilni in izredni Občni zbor,
• sklepa o višini letne članarine,
• odloča o sprejemu novih članov, izstopu in črtanju iz članstva,
• opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti Občni zbor.
• odloča in sprejema morebitno spremembo naslova društva.
28. člen
(predsednik društva)
Predsednik zastopa, vodi in predstavlja društvo.
Predsednika društva neposredno voli Občni zbor. Je predsednik Upravnega odbora ter odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje.
Predsednik društva je odgovoren za delovanje in zakonito poslovanje društva v skladu s Statutom in pravnim redom. Za svoje delo je odgovoren Občnemu zboru.
Predsednik društva je dolžan zadržati sklep kateregakoli organa društva, če meni, da je v nasprotju z zakonodajo oziroma v nasprotju z akti društva. O zadržanju obvesti v roku osmih (8) dni organ, ki ga je sprejel, ter predsednika Nadzornega odbora.
29. člen
(Nadzorni odbor)
Nadzorni odbor je organ Občnega zbora, sestavljen iz treh članov, ki jih za dobo štirih let voli Občni zbor. Člani Nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika.
Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so na seji prisotni vsi člani in, če zanje glasujeta dva člana.
Člani Nadzornega odbora ne morejo biti člani Upravnega odbora, so pa vabljeni na njegove seje brez pravice glasovanja in prejemajo zapisnike sej Upravnega odbora.
Nadzorni odbor o svojem delu obvešča Občni zbor, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo. Podrobnejše določbe o delu nadzornega odbora določa poslovnik.
30. člen
(naloge nadzornega odbora)
Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
• nadzoruje in pregleduje poslovanje organov društva,
• nadzoruje zakonitost dela društva,
• nadzoruje finančno in materialno poslovanje društva,
• spremlja delo Upravnega odbora,
• ocenjuje ali so poslovne knjige vodene ažurno in pravilno, ter ali je letno poročilo pravilno sestavljeno,
• podaja oceno ali so bili presežki dohodkov porabljeni za doseganje namena in ciljev, oz. za opravljanje nepridobitnih dejavnosti.
31. člen
(disciplinska komisija)
Disciplinska komisija je disciplinski organ društva. Komisija ima tri člane, ki jih izvoli Občni zbor za dobo 4 (štirih) let. Komisija se konstituira, ko člani izmed sebe izvolijo predsednika.
Disciplinska komisija obravnava disciplinske prekrške članov. Za disciplinski prekršek se šteje nespoštovanje določb statuta, neizvrševanje sklepov organov društva ter drugo dejanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled društva.
Disciplinska komisija deluje v skladu s Pravilnikom o disciplinski odgovornosti. Način vodenja postopka, izrekanja disciplinskih ukrepov za kršitve in druga določila v zvezi z izvedbo postopka določa poslovnik Disciplinske komisije.
Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna Občnemu zboru.
32. člen
(stalne komisije)
Upravni odbor za posamezna delovna področja imenuje stalne komisije kot strokovne organe društva. Stalne komisije imajo štiriletni mandat.
Društvo ima naslednje stalne komisije:
• komisija za šolanje
• komisija za reševalne pse
• komisija za agility
Komisije delujejo v skladu s tem statutom, z letnim delovnim načrtom in s poslovniki. Komisije za svoje delo odgovarjajo Upravnemu odboru.
33. člen
(občasne komisije)
Upravni odbor za izvedbo določenih delovnih ali strokovnih nalog lahko imenuje občasne komisije ter jim določi mandat glede na obsežnost nalog. Te komisije delujejo v skladu s tem statutom in z letnim delovnim načrtom društva. Za svoje delo odgovarjajo Upravnemu odboru.
34. člen
(volitve organov društva)
Sklep o razpisu volitev in vseh postopkih, potrebnih za izvedbo volitev, sprejme Upravni odbor društva, najkasneje dva meseca pred volilnim Občnim zborom.
Za izvedbo kandidacijskih postopkov in volitev Upravni odbor imenuje tričlansko Volilno komisijo. Člani komisije izmed sebe izvolijo predsednika.
Naloge Volilne komisije po razpisu volitev so:
• opravljanje kandidacijskih postopkov,
• sprejemanje izjav kandidatov o njihovih kandidaturah,
• priprava kandidatnih list za organe društva,
opravljanje vseh drugih del, ki so potrebna za zakonit in nemoten potek volitev organov društva.
Pravico kandidirati in predlagati kandidate imajo člani društva. Pravico predlagati kandidate ima tudi Volilna komisija.
Vsak kandidat mora podati pisno izjavo, da soglaša s kandidaturo.
35. člen
(kandidatura za predsednika društva)
Status kandidata za predsednika kot mandatarja društva pridobi član društva, ki je vložil svojo kandidaturo za predsednika in je pripravil pisni program društva za naslednje mandatno obdobje.
Lista kandidatov za mandatarja se oblikuje po abecednem vrstnem redu.
Volilna komisija ima pravico obrazložiti predlog kandidatur na Občnem zboru.
Kandidat(i) za predsednika društva lahko svoj program predstavi(jo) Občnemu zboru. Kandidat(i) so dolžni predstaviti program, če to zahteva Občni zbor z večino glasov.
36. člen
(izvolitev predsednika)
Volitve predsednika so javne.
Volitve predsednika so lahko tudi tajne (z glasovnico), če tako sklene Občni zbor.
Za predsednika društva je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov. Če je kandidatov za predsednika več, in noben kandidat ni dobil večine glasov, se volitve ponovijo med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.
37. člen
(izvolitev članov Upravnega odbora)
Mandatar mora takoj po svoji izvolitvi na Občnem zboru predstaviti kandidate za člane Upravnega odbora.
O celotni listi kandidatov za člane Upravnega odbora odloča Občni zbor z javnim glasovanjem.
Lista kandidatov za Upravni odbor je izglasovana, če je dobila večino glasov.
V primeru, da lista ne bi dobila podpore, se glasuje o posameznih kandidatih na listi.
Upravni odbor svojo funkcijo prevzame le v primeru, da je izvoljena več kot polovica članov Upravnega odbora.
38. člen
(izvolitev članov Nadzornega odbora in Disciplinske komisije)
Občni zbor glasuje na predlog Volilne komisije o listah kandidatov za Nadzorni odbor in Disciplinsko komisijo.
V primeru, da katera od list ne bi dobila podpore, se glasuje o posameznih kandidatih na listah.
39. člen
(neuspešna izvolitev organov)
V primeru, da Občni zbor katerega od organov društva ne bi izvolil, je treba ponoviti kandidacijski postopek in volitve.
V. ZASTOPANJE DRUŠTVA
40. člen
(zastopnik društva)
Zastopnik društva je vsakokratni predsednik, ki ga izvoli Občni zbor.
Predsednik zastopa društvo in v njegovem imenu sklepa obligacijska razmerja ter podpisuje vse listine, s katerimi društvo nastopa do članov ter v razmerju do drugih fizičnih in pravnih oseb. V primeru njegove odsotnosti ga zastopa namestnik, ki ga določi predsednik.
41. člen
(odgovorne osebe)
Predsednik društva in predsedniki Nadzornega odbora, Disciplinske komisije, stalnih in občasnih komisij so odgovorni za delo organov, ki jim predsedujejo. Delujejo v skladu s statutom in drugimi akti društva, svojimi poslovniki in letnimi delovnimi načrti.
Skrbijo za izvedbo sklepov, ki jih sprejema Občni zbor, Upravni odbor ali lastnih sklepov.
O svoji dejavnosti obveščajo člane društva.
Za svoje delo so odgovorni Upravnemu odboru in Občnemu zboru društva.
42. Člen
(skrbnik)
Skrbnik društva skrbi za in vzdržuje objekte društva, vadbišče, naprave in ostali inventar društva. Skrbi za opremo in za druge vadbene pripomočke, jih usposablja in predlaga nabavo novih. Opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži Upravni odbor ali predsednik. Skrbnika določi Upravni odbor na predlog gospodarsko-finančne komisije, ki nadzira njegovo delo.
Predsednik društva s skrbnikom podpiše pogodbo, s katero se podrobneje določijo medsebojne pravice in dolžnosti.
43. člen
(tajnik)
Tajnik društva vodi zlasti administrativno delo.
Tajnika določi Upravni odbor.
Tajnik društva skrbi za:
• korespondenco društva,
• vodi spisek in kartoteko članov,
• ureja zapisnike sej organov društva,
• ureja prijavnice novih članov,
• vodi arhiv združenja,
• skrbi, da so zapisniki s sej ustrezno potrjeni in
• opravlja vsa druga dela, ki mu jih naložita Upravni odbor, predsednik in Občni zbor.
Predsednik društva z njim podpiše pogodbo, s katero se podrobneje določijo medsebojne pravice in dolžnosti.
44. člen
(blagajnik)
Blagajnik društva skrbi za dosledno finančno poslovanje društva. Za svoje delo je odgovoren Upravnemu odboru in Občnemu zboru društva.
Računovodske in knjigovodske storitve lahko opravlja tudi pooblaščena oseba oziroma organizacija v skladu z veljavno zakonodajo. Predsednik društva z njo podpiše pogodbo, s katero se podrobneje določijo medsebojne pravice in dolžnosti.
45. člen
(referent za stike z javnostmi)
Referent za stike z javnostmi skrbi za dosledno uresničevanje javnosti dela društva. Za svoje delo je odgovoren Upravnemu odboru in Občnemu zboru društva.
46. člen
(funkcije v društvu)
Vse funkcije v društvu so častne in načeloma brezplačne.
Za posamezna opravila se članom krijejo stroški oziroma dodeljujejo nagrade. Sklepe o tem sprejema Upravni odbor.
VI. FINANCIRANJE IN NADZOR NAD FINANČNO MATERIALNIM POSLOVANJEM
47. člen
(premoženje društva)
Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so vpisana v inventarno knjigo. S premoženjem upravlja Upravni odbor.
O nakupu in odtujitvi nepremičnin odloča Občni zbor. Podarjena sredstva se uporabljajo v skladu z namenom podaritve oziroma z željo darovalca.
48. člen
(dohodki društva)
Dohodki društva so:
• članarina,
• sredstva pridobljena z opravljanjem dejavnosti društva,
• darila in volila,
• sredstva odstopljena iz dohodnine fizičnih oseb,
• pridobljena iz javnih sredstev na podlagi javnih razpisov,
• prispevki sponzorjev in donatorjev,
• drugi dohodki.
49. člen
(podatki o poslovanju društva)
Društvo podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju izkazuje skladno z računovodskim standardom za društva in Zakonom o društvih ter na podlagi drugih predpisov in v skladu s Pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, ki ga je sprejel Upravni odbor.
50. Člen
(finančno poslovanje)
Društvo finančno posluje preko tekočega transakcijskega računa pri predpisani finančni instituciji. Računovodstvo vodi finančno poslovanje društva po Pravilniku o materialno-finančnem poslovanju. Upravni odbor je o finančnem poslovanju društva dolžan informirati članstvo in drugo javnost. Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo.
Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem statutu.
VII. OBMOČNE SKUPINE
51. člen
(območne skupine)
Društvo ima lahko zaradi lažjega in boljšega dela eno ali več območnih skupin. Glede na interes se območne skupine lahko organizirajo po teritorialnemu principu. Območna skupina se lahko ustanovi po sklepu upravnega odbora in jo potrdi skupščina. Vanjo se praviloma vključujejo člani s stalnim prebivališčem oziroma člani s stalnim delovnim mestom na območju, na katerem je ustanovljena območna skupina.
Območna skupina ni pravna oseba, nima svojega bančnega računa, ima lahko pod konto na poslovnem transakcijskem računu društva ter mora delati v skladu z določili statuta društva.
Vsak član pripada eni od območne skupine. Pri uvrščanju se upoštevajo želje člana ter interesi društva. Praviloma je to prostorsko najbližje ter prometno najbolje dostopna skupina.
Območna skupina se lahko ustanovi na pisni predlog člana društva, če je zainteresiranih najmanj 5 (pet) članov in po soglasju z Upravnim odborom društva ter potrditvijo na Občnem zboru društva.
Navodila Upravnega odbora društva so za območno skupino obvezna.
52. člen
(občni zbor območne skupine)
Najvišji organ območne skupine je Občni zbor območne skupine, ki ima naslednje pristojnosti:
• sprejema poslovnik o svojem delu,
• obravnava program dela društva, daje predloge in pripombe nanj,
• predlaga kandidate za organe društva,
• voli predsednika območne skupine in Upravni odbor območne skupine ter ju razrešuje,
• obravnava in rešuje tekočo problematiko na svojem območju.
Občni zbor območne skupine se skliče enkrat letno. Območno skupino vodi Upravni odbor območne skupine. Število članov in njihovo mandatno dobo določa poslovnik o delu območnih skupin.
Predsednik ali pooblaščena oseba, ki ga pooblasti predsednik območne skupine je dolžan zastopati sklepe in stališča svojih članov na sejah Upravnega odbora društva.
53. člen
(prenehanje delovanje območne skupine)
Upravni odbor društva lahko izda sklep o prenehanju delovanja območne skupine v primeru:
• da ne deluje po navodilih Upravnega odbora društva,
• da ne dela v dobrobit društva,
• da ne spoštuje temeljnih aktov društva.
VIII. SPLOŠNI IN STROKOVNI AKTI
54. člen
(splošni in strokovni akti)
Splošni akti kluba so:
• Statut,
• Pravilnik o disciplinski odgovornosti,
• pravilniki komisij,
• poslovniki vseh upravnih in strokovnih organov ter poslovniki o delu območnih skupin,
• Pravilnik o finančno materialnem poslovanju,
• drugi akti sprejeti v organih društva.
Akti društva ne smejo biti v nasprotju s statutom društva in morajo biti usklajeni v roku 12 mesecev po registraciji spremembe statuta društva.
IX. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA
55. člen
(način sprejemanja sprememb in dopolnitev statuta)
Postopek za začetek sprememb in dopolnitev Statuta oziroma za sprejem novega Statuta se začne na podlagi sklepa Upravnega odbora, ki določi obseg sprememb in vprašanja, ki jih je treba urediti.
Za pripravo sprememb Statuta imenuje Upravni odbor delovno skupino.
Delovna skupina pripravi osnutek in ga predloži Upravnemu odboru. Če Upravni odbor po razpravi predloženi osnutek sprejme, ga da v javno obravnavo članom društva.
Po končani javni obravnavi Upravni odbor določi predlog sprememb in dopolnitev oziroma predlog novega Statuta in ga predloži Občnemu zboru v sprejem.
Spremembe in dopolnitve predloga lahko člani društva predlagajo neposredno na Občnem zboru.
X. PRENEHANJE DRUŠTVA IN RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM
56. člen
(prenehanje društva)
Društvo lahko preneha:
• po sklepu Občnega zbora, z večino glasov prisotnih članov,
• s spojitvijo z drugim ali pripojitvijo k drugemu društvu,
• s stečajem,
• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,
• po samem zakonu.
57. člen
(razpolaganje s premoženjem društva)
V primeru prenehanja obstoja društva sprejme Občni zbor sklep o prenosu premoženja na drugo društvo. Tak sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi Zakona o društvih, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva.
V primeru, da društvo ob prenehanju delovanja ne določi naslednika premoženja, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež.
O sklepu mora zastopnik društva v 30. dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega so razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.
XI. PREHODNE IN KONČNE ODLOČBE
58. člen
(začetek veljavnosti)
Navedeni statut društva je sprejel Občni zbor na svoji seji dne 13.3.2015 in so takoj stopila v veljavo. Uporabljati se začnejo, ko pristojni organ ugotovi, da so v skladu z Zakonom o društvih in s pravnim redom Republike Slovenije.
Društvo začne delovati z dnem vpisa v register društev.
Logatec, 13. 03. 2015
Predsednica društva
Jasna Šporar