4. vaja rešujemo življenja
V soboto, 22. maja 2010, je v Novem mestu potekala 4. vaja rešujemo življenja. Iz našega društva smo se je udeležili Franci z Luno, Jasna z Boji, Katja s Tiko, Laura s Tajo, Vid z Bree in midve z Ginny.
Navsezgodaj zjutraj smo se pri velodromu prijavili in si pogledali razpored skupin. Razdeljeni smo bili v kar 8 skupin po 10 članov in z Ginny sva bili tokrat v skupini pod Grozdanovim vodstvom. Ure čakanja na odhod so v prijetni družbi hitro minile in že smo se odpravili proti prvemu delovišču.
V bližnjem gozdu, kjer so se zaradi nesreče izgubili padalci Padalskega kluba Prečna, smo se razdelili na izkušene pare in začetnike. Začetniki so poskrbeli za trening psov glede na njihovo znanje, mi pa smo se postavili v strelce in preiskali območje veliko 100 x 150 metrov. Na območju, ki sva ga preiskovali midve, ni bilo nobenega markerja, je bilo pa super, da smo se ob najdbi pogrešanega, ki je obtičal na drevesu, vsi zbrali in preiskusili svoje pse. S kakšnih desetih ali dvajsetih metriov sem Ginny usmerila proti drevesu. Najprej je preiskala območje desno od drevesa, ko se je vrnila pa sem jo še enkrat usmerila proti drevesu. Tokrat je v smrček dobila vonj markerja in ugotovila, da se skriva na drevesu. Po vzpenjanju na drevo in kroženju okoli njega je ugotovila, da se lahko nalaja tudi nekoga, ki se skriva na drevesu. Bravo pes 🙂 Preiskali smo še preostalo območje in se na koncu zbrali. Našli smo vse pogrešane in bili pohvaljeni za dobro organizacijo. Počakali smo še na “tamalčke” in se napotili proti drugemu delovišču.
Čez reko Krko smo se s čolni popeljali do postaje za prvo pomoč, kjer smo oskrbeli dve ponesrečenki. Ko smo nalogo opravili, smo se s čolni vrnili na drugi breg. Psi so mirno prestali vožnjo s čolnom, nekateri so se na koncu v Krki še osvežili. Počakali smo še kombije in se odpeljali proti tretjemu delovišču.
Na ruševini smo najprej razbrali INSARAG oznake, nato pa smo se zopet razdelili. Naša polovica je v stavbi preiskala tri nadstropja, kjer so pogrešali štiri osebe. Z Robertom sva preiskovala prvo nadstropje, vsak svoj del. Kar presenečena sem bila, kako pridno sta psa preiskovala in se med tem nista prav nič motila. Ginny je na levem delu v tuš kabini našla markerja in ga, sede na vrtljivem stolu, tudi nakazala. Preiskali sva še preostalo nadstropje, nato pa smo se pomaknili nadstropje višje, kjer sta preiskovala Drago in Rahela. Celo območje smo preiskali z večimi psi, da ne bi koga izpustili. Na koncu sta se tretje in drugo nadstropje “zrušila”, še vedno pa smo pogrešali eno osebo. Grozdan je poslal svojega Sharka preiskat prvo nadstropje, kjer je kmalu nakazal še zadnjega pogrešanca. Skrival se je pod stropom v isti sobi kot oseba, ki jo je našla Ginny. Tako smo uspešno opravili tudi z delom na ruševini, čakala pa nas je še vrvna tehnika.
Precej stvari sem pri štrikanju že pozabila, zato je bilo kar dobro spet povaditi. S pomočjo Igorja sem uspela varno prižemariti na vrh požarnih stopnic in se nato spustila nazaj na trdna tla. Po zasluženem kosilu smo še malo poklepetali, nato pa odšli vsak svojo pot.
Vaja je bila za naju zelo zanimiva, saj sva na ruševini prvič delali med izkušenimi. Prav vesela sem, da se je Ginny lepo obnašala, da je pri delu niso motili drugi psi, in da je dobro iskala. Hvala organizatorjem in pa seveda Grozdanu za vodenje ekipe.
Nadja