Lavine bodo, lavin ne bo, premalo prijavljenih. Še en se je prijavil. Jaaaaa! Lavine bodo!

Lavine so torej bile in tako nas je v soboto čakal »poslušnostni« del izpita. Jerneja je ocenjevala ali je naša poslušnost dovolj na nivoju 🙂 in ker je v večini primerov bila, nas je dež med opravljanjem še zadnje naloge – prevoza s prikolico – dodobra ohladil in opral, da naše veselje le ne bi bilo preveliko.

V nedeljo pa na sneg! 🙂

Zbudili smo se v sončno, prav kičasto lepo jutro. V sneženo odejo še oblečeni vršiški očaki so se kopali v soncu in v mislih sem imela le eno, da bi ta dan trajal in trajal…

Reševalni kolegi so se že podili levo in desno po plazišču in poskušali najti markerje, ko sva prispeli do Erjavčeve koče. S Katjo sva bili na vrsti ena za drugo. Zopet ne bo fotk, saj ne bo časa za slikanje…

Ob prihodu na plazišče je Blum najprej opazovala mene kako iščem žolno. Križ kraž po snegu, žolna piska le še na 20cm, lopata v sneg in žolna je najdena. 1:0 zame

Zdaj stara, si pa ti na vrsti, rečem Blum. Vprašam vse potrebno in že Blumin nos odnese tja v levo. Išče, pregleduje, nič. Ja potem pa ni, in greva dalje. Vse do vrha. Ja, očitno sva ga izpustili, stara sablja, tvoj nos je to pot zatajil, si rečem. Mah, nič, dajva vsaj enega ven potegnit. In res, čisto pod vrhom sune Blum na skrajni levi rob in brez oklevanja izpod njenih tačk leti sneg. Bravo!

Iščeva dalje in seveda prideva do vrha brez druge najdbe. Na moje presenečenje sodnica reče, saj gresta lahko nazaj  Koliko časa pa še imava? 8 minut. Ja, to bi se pa še dalo, si rečem in greva nazaj. Vem, kje se je Blum vedla drugače. Na hitro pregledava še sredinski del, nato pa se vrneva skoraj na izhodišče, tja, kjer je Blum že odnašalo nos za vonjem. Jaz še nisem prišla za njo, ko je Blum že intenzivno kopala in brez dvoma nakazovala še drugega pogrešanega. 2:0 za Blum. Sreča, poznavanje svojega psa do zadnje dlake na repu? Oboje

Še gaz in uspešno opravljen izpit je za nama.

V odično pripravljeno plazišče, bravo organizatorju, se za nama zapodita Katja in Tika. Pričneta lepo, ker pa ne želim motiti, ostanem na izhodišču. Lepo pregledata ves začetni del plazu, nato pa Tika levo, desno, levo, desno, nič. Katja čaka, poskuša pomagat Tiki, a zaman. Vonj po markerju iz tistega skrivališča ni in ni hotel ven in tako sta ostali brez željene najdbe…

Gaz sta oddelali z odliko in izpit je bil tudi za njiju končan…

Vreme je bilo krivo, da kar nismo in nismo želeli v dolino. Še čaj in kavica v Kranjski gori in sproščen klepet na sončku, nato pa dolga pot proti domu.

Zopet je bil za nami čudovit dan v super družbi.

Zaklučili smo zimsko, za reševalce ERPS bolj umirjeno obdobje in pričenja se prireditev polna delovna pomlad…

Jasna