Vaja skupine za iskanje pogrešanih
Tri članice enote reševalnih psov ŠKD Logatec so se minuli vikend udeležile vaje nove sestave SIP (skupina za iskanje pogrešanih) v Gotenici.
Tri članice enote reševalnih psov ŠKD Logatec so se minuli vikend udeležile vaje nove sestave SIP (skupina za iskanje pogrešanih) v Gotenici.
Jasna Šporar in psička Blum sta že tretjič zapovrstjo uspešno opravili Mission Readiness Test mednarodne organizacije reševalnih psov IRO.
Iskrene čestitke!

Na prvi julijski dan so na vadbišču ŠKD Logatec potekali izpiti šolanih psov po programu A in BBH.
Iskreno čestitamo vsem uspešnim izpitnikom!
Iskrene čestitke Jasni in Boji, ki sta v nedeljo opravili izpit reševalnega psa!
Preberite Jasnine vtise z izpita.
Odločitev, da greva z Boji na izpit, je v moji glavi dozorela preko zime, saj mi je pasja punčara svojo pripravljenost dokazovala prav na vsakem treningu. A kaj, ko je pred približno pol leta popolnoma zakomplicirala zadevo, saj se je v nekem momentu odločila, da pač ne mara streljanja.
V nekaj mesecih se zadeva ni uspela popravit do te mere, da bi jo lahko izpostavila opravljanju izpitne poslušnosti ob streljanju. In tako sva se prijavili na nacionalni izpit, ki je popolnoma enak izpitu IRP-1, le,da se med vajami poslušnosti ne strelja.
Da bi zadevo še malo bolj zakomplicirala, je pričela še z gonitvijo. Hahaha, prvič na izpit, pa gonečka, to bo še hec, sem si dejala.
Kako se bo odrezala si nisem čisto predstavljala, saj je Boji ena takšna posrečena hecka. Naš hišni kloven, ki ji kakšne zrelosti človek pač ne bi pripisal. A že leto dni nazaj, mi je na lepo opravljenem B-Bh izpitu dokazala, da se lahko zbere in prav to mi je dokazala tudi tu. Poslušnost in ovire je oddelala, za najin prvi izpit, prav lepo. Seveda imava še veliko za postoriti, a doseženih 90 pik od 100 sploh ni slabo 🙂

Iskanje sva opravljali zadnji, kar v pasji vročini tisti dan ni izgledalo prav nič obetavno. Kolegi so z iskanja prihajali s sklonjenimi glavami… skoraj nikomur ni uspelo. Vroče, brez vetra… psi so se trudili, a brez sreče. Ob prihodu na štartno linijo sem izvedela, da je paru pred nama uspelo. Jupiii, očitno se vseeno da, sem si dejala in se spomnila na moj izpit z Blum izpred mnogo let, na ruševini v Ljubljani, ko je bila situacija popolnoma enaka. Le letnica, moj pes, lokacija iskanja in soizpitniki so bili drugi. Takrat je uspelo le nama z ljubljansko Mojco. Bo tudi tu tako?
Boji se je lepo odzivala na moje usmerjanje, teren je sicer pregledovala tudi malo po svoji presoji ter tako uspešno našla in kljub ubijajoči vročini lepo nalajala oba markerja 🙂 🙂
Sodnica naju je nagradila z lepim izkupičkom točk in izpit sva zaključili z lepo prav dobro oceno.

Doma je seveda prejela zasluženo nagrado, skoraj neobrano kost pečenke. Meni pa so po glavi že rojili plani o odpravljanju senzibilnosti na strel in najinih prihodnjih reševalskih izzivih 🙂
Jasna
Prvo junijsko soboto je v Žireh potekala vaja Enote reševalnih psov, ki so se jo udeležile Jasna, Katja, Nadja in Nina.
Vaja je bila tokrat namenjana ne vsem, temveč le reševalnim parom, ki so že razporejeni v območne enote. “Mladiči” pa so bili vseeno pridni in so se delali poškodovane 🙂
Porazdeljeni smo bili v skupine po okoli 7 ljudi. V moji skupini je bil vodja Aleš Udovč, ki je svoje delo za prvič opravil super in tudi kot celotna skupina smo bili res fajn.
Za prvo delovišče smo imeli ruševino, kjer so vodje delovišč poskrbele, da smo se mi in naši psi dodobra namučili preden smo jih našli … In seveda to ni bilo konec, saj je imel en ponesrečenec poškodovano hrbtenico, drugi je bil pa že mrtev. Nič, tako smo povadili še prvo pomoč ter prenos ponesrečenca izven ruševine na varno kjer smo ga predali zdravnici. Sledilo je še nekaj nasvetov ter ponovitev prve pomoči, nato pa smo odrinili na iskanje v gozdu.
Izvedeli smo, da se je izgubil starejši moški, ki je iskal svojega psa in ga ni in ni bilo nazaj. Odločili smo se, da greva midva z Blažem v “izvidnico” in narediva hiter pregled po poteh, ostali pa se razvrstijo v strelce ter podrobneje pregledajo poročje. Kaj kmalu sva z Blažem našla kapo, ki je bila last gospoda. Čez nekaj časa pa se je zaslišal pasji lajež in gospod je bil najden. A kaj ko je kazal znake srčnega napada. Zaznali smo tudi znake aritmije 🙂 Tako smo ga naložili na nosila in sledila je dolga pot do avtomobilov, kjer je gospod kar naenkrat oživel in srce je začelo biti normalno. Le kdo bi ga razumel 🙂
Sledilo je le še kosilo in vaja je bila končana. No, zame se je zavlekla še v naslednji dan, saj sem cel dan razmišljala zakaj me boli leva roka. Le kaj je krivo? Morda transport ponesrečenca? Hahaha.
Hvala KD Žiri za luštno vajo, vodjem delovišč za nove izkušnje ter markerjem za uspešno igro poškodovancev.
Katja
12. – 14. 5. 2010
Člani slovenske enote za hitre intervencije (EHI), točneje enota MUSAR (Medium Urban Search and Rescue) smo se tri dni izobraževali v centru zaščite in reševanja na Igu.
V enoti smo združeni ljudje različnih profilov, ki bi v primeru odhoda na potresno območje združili svoje sile in znanje, da bi cim boljše in učinkovito lahko nudili pomoč morebitnim zasutim v ruševinah. Tako smo za mizami na Igu sedeli tudi vodniki reševalnih psov, ki smo pred letom dni izpolnili vse pogoje za članstvo v enoti. Predavatelji so se trudili čim bolj predstavit problematike odhoda na potresna območja, kaj vse je potrebno uredit pred odhodom enote, kako čim bolj varno in učinkovito delovati tam in seveda kako pripotovati domov. Ob skupnih nalogah smo se spoznavali in ugotavljali, da bo potrebno čim prej združit teoretično delo z delom na terenu, kjer bomo resnično lahko zaživeli kot nov uspešen tim.
Jasna
Kot vsako leto smo se tudi letos reševalci in bodoči reševalci odpravili na Vršič v Kočo na Gozdu, na pet dnevni lavinski tečaj, ki je letos potekal že 40.
Iz ŠKD Logatec smo se ga udeležile Jasna, Katja, Nadja in Mojca.
V sredo po prihodu so nas razvrstilo po skupinah in sobah. Dodeljena sem bila v skupino v kateri sta bili tudi Katja in Nadja pod vodstvom Tine Sulič.
Vsak dan zjutraj smo se po skupinah odpravili proti delovišču, kjer smo bili do poznega popoldneva. Za prvič se mi je zdelo kar naporno saj nisem v kakšni pretirani kondiciji – stari mački pa nam niso niti zadnji dan pustili malo dihati.
Proti koncu našega tečaja – v soboto nas je „tamale“ čakal za starešine težko pričakovan krst. Vsaka skupina je morala pripraviti skeč in nato so nam zastavili še vprašanja, ki so se zdela kot, da odgovor ne obstaja – in seveda za vsak nepravilen odgovor smo jih „dobili“.
Glede na to, da sva se z Donno prvič udeležile lavin in nisem vedela kaj pričakovati, sem se vrnila polna novih izkušenj in tudi Donna je bila fenomenalna.
KOMAJ ČAKAM LAVINE 2013
Mojca
Vaja reševalnih psov in rudniških reševalcev
Jasna je določila ekipe in prva je bila hitro pripravljena za odhod v jamo. Ekipo so sestavljali dva vodnika reševalnega psa s psi, rudniški reševalec in spremljevalec. Ker je šlo le za vajo, smo ostali ob domačih dobrotah in pijači na svojo vlogo čakali na površju.
Vsaka ekipa je svoje delo pričela s spustom z dvigalom v rov in delala približno eno uro. V opuščenih rudniških rovih so vodniki s psi poiskali pogrešane osebe in pri tem sodelovali z rudniškimi delavci. Vsi psi so dobro delali in zanimivo je bilo opazovati kako jih je umetno ustvarjen veter usmerjal po rovih.
Končane delu je sledila še analiza, kjer smo se strinjali, da je vaja lepo uspela. Tako za nas kot za rudniške reševalce je bila vaja čisto nova izkušnja, ki jo bo veljalo ponoviti.
Še na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki ste vajo omogočili in pomagali pri njeni izvedbi.
V soboto, 22. oktobra 2011, smo organizirali izpite šolanih psov. Na izpite vseh težavnostnih stopenj je bilo prijavljenih 15 kandidatov, od tega je en kadidat opravljal izpit A, 9 jih je opravljalo izpit B-BH, 5 pa jih je opravljalo izpite po programu IPO. Zaradi zimskih razmer smo se tekom dneva greli ob ognju in mineštrli, posladkali pa smo se raznovrstnim pecivom in kostanjem. Po izpitih pa smo si vzeli čas še za piknik in si privoščili dobrote z žara.
Vsem uspešnim še enkrat iskreno čestitamo!
V soboto, 16. oktobra, smo se vsi člani Enote reševalnih psov ŠKD Logatec odpravili v Zagorje – Franci in Nina sta markirala, Jasna z Blum, Nadja z Ginny ter jaz s Tiko pa smo opravljale preizkušnjo.
Katja